»Ker je videti kot glavni junak, se gledalec identificira z njim, toda tudi on nenadoma in sunkovito izgine iz filma: nekdo ga vrže z vrha triglavskega Ljubljanskega nebotičnika. Gledalec tako ostane brez lika, s katerim bi se lahko varno identificiral. Preostanejo mu le liki, ki pod svojo vsakdanjo masko morda skrivajo morilsko naturo: eden izmed njih je morilec. Vsakdo je lahko morilec.«
»Film Po isti poti se ne vračaj prikaže vsakdan sezonskih delavcev, ki ga poleg pretepov, alkohola, nogometa in bežanja spremljajo tudi neželene zveze s slovenskimi dekleti, nostalgija po domačih krajih in zasmehovanje 'pravih Slovencev'.«
»Pomen tega filma ni zgolj v uspešnem vračanju žanra mladinske avanturistične komedije v domačo kinematografijo, temveč tudi v dejstvu, da je mladino uspel izpred raznovrstnih zaslonov privabiti v kinodvorane.«
»Čeprav spoznanja večine analiz domače produkcije kažejo na njegovo izrazito podhranjenost, je vendarle treba priznati, da so nekateri najbolj prisrčni in tudi najuspešnejši trenutki slovenske filmske ustvarjalnosti povezani prav s to obliko.«
